Biotin

Biotin je v vodi topni vitamin. Od biotina odvisni encimi (karboksilaze) imajo ključne funkcije v glukoneogenezi, pri razgradnji štirih esencialnih aminokislin:

• metionina,
• izolevcina,
• treonina,
• valina

in pri biosintezi maščobnih kislin.
Simptomov pomanjkanja biotina ob običajnih prehranjevalnih navadah pri odraslih doslej niso opazili. Pojavijo se samo po dalj časa trajajočem uživanju večjih količin surovih jajc, in sicer zaradi v jajčnem beljaku prisotnega avidina, ki ireverzibilno veže biotin. Razen tega so bili ugotovljeni pri pomanjkljivem parenteralnem hranjenju in pri otrocih s kongenitalnim pomanjkanjem biotinidaze.

Vnos biotina s hrano niha v širokih mejah (< 30 µg - 150 µg* / dan).

Ocenjene vrednosti za primerne vnose

Starost	Biotin µg/dan
Dojenčki
0 do manj kot 4 mesecev	5
4 do manj kot 12 mesecev	5–10
Otroci
1 do manj kot 4 leta	10–15
4 do manj kot 7 let	10–15
7 do manj kot 10 let	15–20
10 do manj kot 13 let	20–30
13 do manj kot 15 let	25–35
Mladostniki in odrasli
15 do manj kot 19 let	30–60
19 do manj kot 25 let	30–60
25 do manj kot 51 let	30–60
51 do manj kot 65 let	30–60
65 let in starejši	30–60
Nosečnice	30–60
Doječe matere	30–60

Zgornja meja vnosa

Hipervitaminoze pri biotinu niso znane.

Podatki v naši zbirki

V naši zbirki podatkov o sestavi živil zajemamo podatke o hranilni vrednosti biotina iz dveh virov:

• iz slovenske zbirke za meso in mesne izdelke;
• iz evropske zbirke podatkov.

Dobri viri

biotina so

• jetra,
• soja,
• jajčni rumenjak,
• oreški,
• ovseni kosmiči,
• špinača,
• šampinjoni in
• leča.